5. obletnica smrti Vida Vavpetiča

V tem tednu mineva 5. obletnica smrti enega največjih domžalskih šahistov – Vida Vavpetiča.
Za seboj je pustil neizbrisno sled pri razvoju šaha na Domžalskem in tudi v širšem okolju. Dejavno se je vanj vključil že davnega leta 1953, ko je prevzel skrb za podmladek, zatem pa je v njem vsestransko aktivno deloval. Bodisi kot tehnični vodja, organizator, pri urejanju tajniških in finančnih zadev, predvsem pa kot kapetan in izvrstni ekipni igralec. Kapetan je bil tudi v zlatem obdobju domžalskega šaha, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ekipa sodelovala v prvi zvezni šahovski ligi bivše Jugoslavije, ko je bila Jugoslavija šahovska velesila.
Poseben pečat je pustil na področju delavskega šaha, z vodenjem ekipe Papirnice Količevo, kjer je bil zaposlen kot analitik. Z ekipo je vedno bil v ospredju slovenskega delavskega šaha, na festivalih za Pokal Maršala Tita in delavskih olimpijad je dosegal vidne uvrstitve. Vid je leta 1976 postal delavski prvak Jugoslavije v Vrnjački Banji, kar je bil za tiste čase izjemen uspeh.
Desetletja je bil gonilo šahovskega društva Domžale na vseh področjih, kapetan v pravem pomenu besede, združeval je vse šahiste društva.
Bil je desna roka vseh predsednikov šahovskega društva Domžale. Bil je potrpežljiv mentor, skromen človek in igriv sogovornik. Vedno je znal povedati kako prigodo iz svojih bogatih šahovskih izkušenj in doživljajev. Rad se je spominjal svojih partij, ki jih je igral s slovenskimi ter nekdanjimi jugoslovanskimi in tujimi mojstri in velemojstri.
Po duši in srcu je bil Vid predan tekmovalnemu duhu. Zgled nam je bil v pristopu do športa, učil nas je visokega spoštovanja do nasprotnikov. Objektivnost in fair play sta bili njegovi veliki vrlini. Bil je tudi sodnik.
Z nami se je družil, dokler je mogel in s svojo navzočnostjo, brez odvečnih besed, pripovedoval, da mu šah veliko pomeni in da ga še kako zanima prihodnost društva in mladih šahistov. Tem se je veliko posvečal, posebej na šahovskih krožkih v osnovni šoli Dob, z organizacijo regijskih šolskih tekmovanj, pa tudi sicer. Aktivno je sodeloval tudi pri vzpostavitvi prve srednje šahovske šole v Domžalah, kjer se je kalila generacija mladih šahistov, iz katere je izšel še danes najboljši slovenski šahist Luka Lenič.