Zgodovina

Začetek organiziranega šaha sega v leto 1946, ko so v Domžalah ustanovili Šahovski odsek Prosvetnega društva Domžale, začetnik je bil prof. Anton Bukovec, učil je na Nižji državni gimnaziji v Domžalah. Začetki so obsegali dosti širše območje kot zdaj, segali so vse do Kamnika, Litije, Trojan in Ljubljane. Po postopnem nastanku novih občin v letih po osamosvojitvi Slovenije, se je šahovsko življenje preselilo tudi v nove nastale občine Mengeš, Moravče, Lukovico, pa v Trzin, kjer so nastala nova šahovska društva ali sekcije v okviru športnih društev. To je še povečalo kakovost šahovskih zasedb ter večjo tekmovalnost in rivalstvo na območju nekdanje občine Domžale.

Šahovski klub Domžale je bil formalno ustanovljen leta 1961, društvo je ime spreminjalo v skladu z njegovimi glavnimi podporniki. Nekaj let se je imenovalo tudi ŠD Napredek Domžale, v glavnem pa je ohranilo ime ŠD Domžale. Zvrstilo se je več predsednikov: Mitja Zupančič, Ivo Sonc, Ljubo Milič, Stane Laznik, vsi zaposleni v Papirnici Količevo, Stane Skok iz Napredka, Bojan Osolin, v zadnjih letih pa Boštjan Grošelj. V ozadju pa je bil Vid Vavpetič, ki je držal v rokah večino organizacijskih vzvodov in bil duša kluba. Žal je preminil v začetku leta 2016, ko je njegovo društvo praznovalo 70 let šaha na Domžalskem.

Zlato obdobje v sedemdesetih letih

Zlato obdobje domžalskega šaha sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so Domžale nastopale v prvi državni zvezni ligi nekdanje šahovske velesile Jugoslavije, pa večkrat v drugi zvezni ligi. Za ekipo so nastopali velemojster Albin Planinc, mednarodni mojstri Iztok Jelen, Janez Barle, Leon Mazi, Darko Šifrer, mojstri Zvone Kržišnik, Ivo Bajec, pa številni drugi, med drugimi republiška prvaka mojstra Vlado Ivačič in Marjan Slak ter mojstrica Pavla Košir. V klubu so se zvrstili številni mojstrski kandidati, začenši z Marjanom Karnarjem, že več kot pet desetletij je zvest ŠD Domžale. Bil je udeleženec mednarodnega turnirja v Ljubljani in Portorožu leta 1975, kjer je remiziral s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom.

Domžale vrsto let najboljše v Sloveniji

Leta 1971 so bile Domžale prvak v Slovenski ligi, leta 1973 so osvojile 3. mesto v 2. zvezni ligi, zahodna skupina. Leta 1975 so v isti ligi osvojile prvo mesto in se uvrstile v 1. zvezno ligo. Leto pozneje so osvojile 9. mesto v 1. zvezni ligi Jugoslavije. Leta 1978 so bile Domžale četrte na tekmovanju za Titov pokal v Pulju, kar je bil glede na jakost turnirja izjemen uspeh. V letu 1982 so vnovič postale prvak v Slovenski ligi.

Društvo je organiziralo številne turnirje Hering-Zupančič, v spomin na Franca Heringa in Gilberta Zupančiča, organizatorja šahovskega življenja na Domžalskem, pa tudi v Kamniku, ter Sončeve memoriale, v spomin na dolgoletnega predsednika društva Iva Sonca. Na turnirjih so sodelovali tudi najboljši šahisti iz Slovenije, pa celo nekdanja ženska prvakinja Jugoslavije Lidija Timofejeva. Samo do leta 1995 je bilo organiziranih 32 spominskih turnirjev Hering Zupančič in 13 turnirjev v spomin na Iva Sonca, slednji so potekali v nekoliko hitrejšem tempu.

Pomembno vzgojno delo z mladimi

Potekalo je s šahovskimi krožki po osnovnih šolah, ali pa z oblikami izobraževanja v klubu. Tako so v društvu spremljali razvoj nadarjenih mladih šahistk in šahistov, med drugimi svetovnega prvaka med fanti do 14 let Luke Leniča. Od blizu so lahko v društvu spremljali razvoj podmladka kot so bili Milan, Bojan in Bogdan Osolin, pa Boris Skok in Boštjan Jeran, vsi so sčasoma osvojili naslove mojstrskih kandidatov. Med šahistkami so se zvrstile Petra Ipavec, poročena Grošelj, Vilma Iap, poročena Nadvešnik in Špela Orehek. Petra in Špela sta postali FIDE mojstrici, Vilma pa nacionalna mojstrica. Velja omeniti še nekatere mlajše, Jureta Plaskana, Mateja Filipa, brata Turek in vrsto drugih.

Po zlatem obdobju domžalskega šaha je ekipa nastopala v 1. članski ligi zahod, kjer se je praviloma uvrščala na visoka mesta, spričo manjših finančnih sredstev pa se ni mogla toliko okrepiti, da bil lahko ostala v državni ligi. V zadnjih letih je bil okrepitev simpatični srbski mednarodni mojster Mladen Milenkovič.

Luka Lenič že zelo zgodaj opozoril nase

Okoli leta 2000 je domžalsko življenje v mnogo čem obeležil Luka Lenič, ki je leta 2002 postal svetovni šahovski prvak do 14 let. Šah je začel igrati, še preden je začel hoditi v šolo, igral je tudi z babico Ano, učiteljico na ihanski osnovni šoli. Dobil je prvega učitelja in trenerja Jožeta Koritnika, učitelja slovenščine na Osnovni šoli Venclja Perka. Luka je za sabo potegnil generacijo mladih šahistov kot so bili brata Lan in Bor Turek, Sašo Rihtar in Marija Lavrač, ki so dosegali izvrstna mesta na ekipnih tekmovanjih osnovnih šol. V OŠ Venclja Perka pa so dosegali odlične uspehe že dosti prej. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je generacija šahistov na čelu z Jožetom Skokom osvojila dvakrat prvo mesto na republiškem ekipnem prvenstvu med mlajšimi in starejšimi pionirji, vodja šahovskega krožka je bil z obilo pozitivne energije profesor angleščine Franc Poznič.

Luka je nekaj let nastopal za Domžale, ki so se sukale vedno okoli drugega in tretjega mesta 1. članske lige zahod, nekako pa jim ni uspel preboj v državo ligo, kjer nastopa vrsta velemojstrov. Preboj bi pomenil dodatni finančni zalogaj, saj bi bilo treba v tem primeru vključiti domače ali tuje velemojstre ali vsaj mednarodne mojstre. Luka je sčasoma zapustil ŠD Domžale in tekmoval v drugih klubih doma, pa tudi v tujini, saj je moral zaradi hitre šahovske rasti nastopati v najmočnejših državnih ligah. Ob koncu leta 2013 je premagal magično mejo TOP 100 in se kot tedanji najboljši slovenski igralec uvrstil na 89. mesto svetovne šahovske lestvice, dosegel je 2656 točk.

Generacija obetavnih mladih šahistov, Jure Plaskan, brata Turek in Špela Orehek je dosegala veliko uspehov v mladinski konkurenci, o tem več v nadaljevanju zapisov o 70. letih šaha na Domžalskem. FIDE mojstrica Špela Orehek je tekmovala že v osnovni šoli v Domžalah, kot mladinka in članica pa je dosegala odlične rezultate na ženskih prvenstvih in bila tudi članica slovenske olimpijske reprezentance.

Posebno mesto ima na Domžalskem dopisni šah. Mojster Marjan Šemrl je leta 2011 postal svetovni prvak v dopisnem šahu, moška reprezentanca pa je na začetku marca 2016 potrdila drugo mesto na ekipni olimpijadi. V njej sta na prvih dveh deskah igrala dopisna velemojstra Marjan Šemrl in Iztok Brunšek, oba člana ŠD Domžale.

Avtor: Jože Skok
(objavljeno v lokalnem časopisu Slamnik, marec 2016)